Omemba: Martina Maurič Lazar

»Biti predan tej starodavni obrti, nadgrajevati tradicionalne prvine lutkarije v sodobnejše preobleke, z ustvarjalnimi ekipami pripravljati vsebine do trenutka, ko se lahko razgalijo pred občinstvom, je preprosto čarobno.«

»Ne dovolimo, da nas naše skrbi ohromijo, temveč raje pustimo, da lutkovno gledališče v svojih številnih oblikah ponovno prikliče radost ter užitek ob ustvarjanju in nastopanju.«

»Naj vas tolaži, bodri, straši, radosti, jezi, nasmeji ... je tudi ona vselej taka kot življenje.«

»Morje pripovedovalce in njihove zgodbe že od nekdaj nosi z ene obale na drugo, z enega otoka na drugega, z ene celine na mnoge.«

»Združimo svoje talente in se posvetimo tej posebni nalogi. Zdaj!«

»Ker je pomembno, da ima lutkovna umetnost, ki je na področju gledališča marginalizirana, svoj dan.«

»Ker gre za umetnost, za katero ni zgolj naključje ali trivialno dejstvo, da je navdihnila imena, ki jih danes pojmujemo kot pionirje sodobnega gledališča.«

»Ker gre za umetnost, ki ne postavlja meja na podlagi razlik, temveč te zaobjema v svojo umetniško govorico in komunicira večjezično.«

»Učimo jih veselja, s katerim lažje preživimo, ko nam je težko. Telesnega dotika, ki nas varuje pred boleznijo in hudobijo. Petja, ki nam odpre in pomiri srce in telo.«

»To je vse. To imamo. In gremo naprej. Vstanemo in gremo naprej. Gradimo, pišemo, pojemo, igramo. To imamo. To je vse.«

»Ker je okolje, v katerem sem imela priložnost (so)ustvarjati, inspirativno, sprejemajoče in stimulativno. Ker me je spodbudilo k stvarem, na katere sicer zaradi dvomov in negotovosti nikoli sploh pomislila ne bi.«

»V človeka, v novo dojemanje časa, v umetnost in v življenje, katerega veličino v teh dneh občutimo morda močneje in globlje kot kadar koli. Naj nas njegova krhkost ne plaši, naj nas navdihuje in povezuje.«

»Na svetovni dan lutk slavimo lutke in njihove ustvarjalce, saj so naši zavezniki v prizadevanjih za boljši svet in boljšo prihodnost.«

»Lutkarje je označila za 'velike arhitekte veselja', lutke pa za 'odlične graditelje ljubezni in miru'.«

»Kot beremo v poslanici Nike Bezeljak, je gledališče po njenem mnenju polno 'laži, pretvar, prevar in skrivanj in totalno nevredno zaupanja. Ampak je tudi polno dogovorov, struktur, staknjenih glav, srečanj, poslušanja, zaupanja, deljenja, odločitev. Ni nujno, da zaupam čisto vsaki predstavi in vsakemu ustvarjalcu in vsakemu odločevalcu in vsakemu gledalcu in vsakemu oblikovalcu mnenj ... Ampak gledališču pa! Umetnosti.«

»V animiranih oblikah bi morali 'najti nove utopije, optimizem, ki umira, zaupanje, ki nas lahko reši.'«